Nogometni klub Turnišče
ZGODOVINA KLUBA: Z nogometom so se v Turnišču začeli ukvarjati zelo zgodaj. Začetki segajo v leto 1934, ko je takratni učitelj Babič prinesel prvo nogometno žogo. Za takratne razmere je bila pravo čudo. Aktivneje so se dijaki in študentje začeli z nogometom ukvarjati v letih 1938 in 1939, ko so pritegnili tudi kmečko mladino. V tej prvi generaciji so igrali: Jože Zadravec, Jože Čeh, Štefan Raj, Alojz Žižek, Jože Koren, Alojz Koren, Anton Draškovič, Franc Skledar, Štefan Horvat, Franc Zadravec in Franc Toplak. Že takrat so imeli v svojih vrstah dobre nogometaše, saj je npr. Jože Zadravec, eden glavnih organizatorjev nogometa v Turnišču, nastopal za soboško Muro. Za soboškega ligaša pa so nastopali še nekateri. Za nogomet je v Turnišču vladalo veliko zanimanje in leta 1941 so ustanovili Nogometni klub Turnišče. Med ustanovitelji so bili pokojni Jože Zadravec, Jože Čeh in Štefan Raj ter še živeči Franc Skledar in Štefan Horvat – legenda turniškega nogometa in prvi kmečki fant, ki so ga pritegnili v svoje vrste dijaki in študentje. Žal je okupacija preprečila ambiciozne načrte mladih nogometašev Turnišča, a nogometna dejavnost vseeno ni zamrla. Okupacijske oblasti so sicer podpirale nogomet, vendar so ga tudi izrabljale v svoje interese. Mladi fantje – zavedni Slovenci, so se temu primerno organizirali in vključevali v narodnoosvobodilno gibanje, nekateri kot organizatorji, drugi kot borci, ki so tudi žrtvovali svoja življenja. Prav zato sedanja generacija organizatorjev turniškega nogometa zelo ceni junaška dejanja svojih predhodnikov. Zaradi vključitve najnaprednejših domačinov v narodnoosvobodilno gibanje je leta 1944 nogometno življenje v Turnišču zamrlo, ponovno pa oživelo po osvoboditvi leta 1945. Na pobudo takratnega ravnatelja osnovne šole v Turnišču, Pavlina, se je Nogometni klub Turnišče preimenoval v Nogometni klub Panonije. S tem imenom je nastopal samo v jesenskem delu tekmovanja v okrajni ligi Lendava. Poleg Panonije so v ligi tekmovala še moštva Dobrovnika, Kobilja, Dolge vasi, Doline, Lakoša, Črenšovcev, Polane, Čentibe, Nafte B in Rudarske šole. Po jesenskem delu tekmovanja je Panonija iz Turnišča postala prvak, medtem ko spomladanskega dela več ni bilo. Po osvoboditvi je bil Nogometni klub Turnišče ob soboški Muri in lendavski Nafti tretji nosilec razvoja nogometa v Pomurju.
Razvoj nogometa v Turnišču je zahteval tudi boljše igrišče, saj je igrišče ob sedanjem sejmišču, na katerem so igrali nogomet vse od ustanovitve kluba, ni bilo več primerno. Zato so se leta 1951 v Turnišču odločili, da zgradijo novo igrišče pri krajevnem uradu, kjer je še danes. Dokončali so ga leta 1952. Pri gradnji novega igrišča so največ prispevali Jože Horvat, Julij Klepec, Štefan Horvat in Pavel Zadravec. Zaradi velike obremenitve, saj so na njem igrali pionirji, mladinci in člani, so morali igrišče leta 1976 preurediti in ga tudi boljše vzdrževati. Pri tem so največ naredili Ludvik Barbarič, Jože Pucko in Alojz Dogar. Nogometno igrišče so kasneje še razširjali, nazadnje leta 1989. Ob pomoči tovarne Planika pa so leta 1979 ob nogometnem igrišču postavili klubske prostore, s čimer so izboljšali razmere za delo. Pri urejanju klubskih prostorov so bili najaktivnejši Ludvik Barbarič, Franc Lutar, Štefan Zver in Alojz Dogar. Sicer pa je Nogometni klub Turnišče ves čas dobro sodeloval s tovarno Planika in krajevno skupnostjo.
Nogometni klub Turnišče že vrsto let uspešno sodeluje s klubi iz madžarske Zalske županije in z njimi vsako leto odigra prijateljske tekme. Posebno dobro je sodelovanje z nogometnim klubom iz Pacse, kamor turniški nogometaši hodijo na vsakoletne priprave. Prvo mednarodno srečanje so imeli nogometaši Turnišča v začetku 60. let in to s klubi iz Avstrije, pa tudi Ingolstadta v Nemčiji.
