Kupinarstvo
Kupinarstvo je oblika ljudske trgovine s perutnino, pri kateri je kupinar od kmečkih gospodinjstev odkupil jajca in perutnino ter nato blago preprodal trgovcem. Največ kupinarjev je bilo prav v Renkovcih, sicer pa tudi v drugih prekmurskih vaseh. Že leta 1885 so prišli v te kraje kupinarji iz Soprona na Madžarskem, da bi kupovali jajca in perutnino. Kupinarstvo so prenesli tudi na domače, takrat večidel še nepismeno, prebivalstvo. Pojavili so se prvi domačini pütarji (püta – brenta), ki so z leseno püto oz. z nekakšnim lesenim zabojem hodili po več kilometrov dnevno in nabirali jajca in perutnino. Kupinarji so bili mali kmetje in v nekaterih družinah so se s kupinarstvom ukvarjale kar štiri generacije. Postojanke kupinarjev so bile največkrat gostilne, mimo katerih so potovali. Kupinarji so opozarjali nase s posebnimi vzkliki. Tržišče za prvo- in drugorazredna jajca je bil Dunaj, tretjerazredna pa so prodajali v Budimpešto. Pred prvo svetovno vojno je bilo kupinarstvo svobodna trgovina in je oblasti niso preganjale. Med prvo svetovno vojno je trgovina potekala v manjšem obsegu, po veliki vojni pa se je kupinarstvo zaradi velikega pomanjkanja močno razširilo. Trgovanje je trajalo do leta 1956, ko so se ustanovile zadruge in ta oblika trgovine več ni bila dovoljena.
