Predstavitev zbornika Življenje in delo Štefana Barbariča in otvoritev razstave
Predstavitev zbornika Življenje in delo Štefana Barbariča in otvoritev razstave
17. 11. 2022
Zaposleni
303
V torek, 15. 11. 2022, je v večnamenski dvorani Vrtca Turnišče potekala predstavitev zbornika o Štefanu Barbariču in otvoritev razstave Mestne knjižnice Ljubljana – Slovanske knjižnice ob stoletnici rojstva Štefana Barbariča je nastala v sklopu prireditev in dogodkov ob njegovi stoletnici rojstva jeseni 2020. V Turnišču je bila zaradi pandemičnih let prestavljena na letošnje leto.
Prisotne je v uvodnem delu pozdravil župan Borut Horvat.
Razstavo je pripravila mag. Kristina Košič Humar (Mestna knjižnica Ljubljana - Slovanska knjižnica) in bo na voljo za ogled v odpiralnem času Krajevne knjižnice Turnišče ob torkih (8.00-15.00) in ob četrtkih (10.00-18.00) vse do 1. februarja 2023.
Zbornik je predstavil dr. Aleš Gabrič (Slovenska matica).
Zahvaljujemo se Kulturnemu društvu Štefan Raj Turnišče - sekciji pevke ljudskih pesmi za obogatitev programa s petjem.
Program je povezovala Martina Vuk.
Rojen: 19. oktober 1920, Turnišče
Umrl: 30. junij 1988, Ljubljana
Poklici in dejavnosti: profesor, doktor znanosti, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar
Kraji delovanja: Črnomelj, Zadar (Hrvaška), Ljubljana
Občina: Turnišče
ŽIVLJENJEPIS
Po osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti je v letih 1940-1941 in 1945-1948 študiral slavistiko na Univerzi v Ljubljani, vmes od 1942 do 1944 pa v Budimpešti. Po diplomi je bil osem let gimnazijski profesor slovenskega jezika v Ljubljani in Črnomlju. V tem obdobju je začel prevajati razna literarna dela iz madžarščine. V času med 1955 in 1959 je bil asistent na ljubljanski univerzi, od leta 1960 je delal na Dopisni delavski univerzi. V obdobju od leta 1965 do 1972 je bil višji predavatelj za slovensko književnost in jezik na Filozofski fakulteti v Zadru. Doktoriral je v Zagrebu leta 1975 z disertacijo Mesto Turgenjeva v razvoju slovenskega realizma. V letih od 1972 do 1980 je bil tajnik Slovenske matice in urednik njenih knjižnih izdaj, od 1981 do smrti pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani.
Raziskoval je predvsem slovensko literaturo, obravnaval protestantizem, romantiko, realizem in moderno. Proučeval je delo posameznih pisateljev (I. S. Turgenjev, P. Trubar, I. Cankar, M. Marjanović, J. Jurčič). Ukvarjal se je z literarno in kulturno zgodovino Prekmurja, raziskoval je tudi literarne stike s hrvaško, madžarsko, slovaško in rusko literaturo. Uredil je več strokovnih zbornikov. Aktiven je bil še v Slavističnem društvu Slovenije, nekaj let je bil tudi njegov predsednik. (vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/barbaric-stefan/ - 17.11.2022)
Raziskoval je predvsem slovensko literaturo, obravnaval protestantizem, romantiko, realizem in moderno. Proučeval je delo posameznih pisateljev (I. S. Turgenjev, P. Trubar, I. Cankar, M. Marjanović, J. Jurčič). Ukvarjal se je z literarno in kulturno zgodovino Prekmurja, raziskoval je tudi literarne stike s hrvaško, madžarsko, slovaško in rusko literaturo. Uredil je več strokovnih zbornikov. Aktiven je bil še v Slavističnem društvu Slovenije, nekaj let je bil tudi njegov predsednik. (vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/barbaric-stefan/ - 17.11.2022)
Življenje in delo Štefana Barbariča
Vesna Mikolič (ur.) , 2021, 137 strani, trda vezava
Znanstveno monografijo lahko naročite TUKAJ.
Zbirka Odstiranja
Znanstvena monografija predstavlja zaslužnega slovenista in literarnega zgodovinarja Štefana Barbariča, doma iz Turnišča v Prekmurju. Po študiju slavistike in hungaristike v Ljubljani in Budimpešti je bil najprej gimnazijski profesor slovenskega jezika v Ljubljani in Črnomlju, in že v tem obdobju je začel prevajati literarna dela iz madžarščine. Pozneje je bil asistent na ljubljanski univerzi, nato predavatelj slovenske književnosti in jezika na Filozofski fakulteti v Zadru, doktoriral pa je leta 1975 z disertacijo Mesto Turgenjeva v razvoju slovenskega realizma. V letih od 1972 do 1980 je bil tajnik Slovenske matice in urednik njenih knjižnih izdaj, od 1981 do smrti pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Kot literarni zgodovinar je Barbarič raziskoval različna obdobja slovenske literature, obravnaval teoretična vprašanja literarne vede in delo nekaterih literarnih zgodovinarjev.
Študij na Madžarskem in povojna izpopolnjevanja v Budimpešti so ga oblikovali v enega najpomembnejših slovenskih hungaristov, med njegovim prevajalskim opusom pa izstopajo prevodi mladinske književnosti.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Mestna knjižnica Ljubljana.
Znanstvena monografija predstavlja zaslužnega slovenista in literarnega zgodovinarja Štefana Barbariča, doma iz Turnišča v Prekmurju. Po študiju slavistike in hungaristike v Ljubljani in Budimpešti je bil najprej gimnazijski profesor slovenskega jezika v Ljubljani in Črnomlju, in že v tem obdobju je začel prevajati literarna dela iz madžarščine. Pozneje je bil asistent na ljubljanski univerzi, nato predavatelj slovenske književnosti in jezika na Filozofski fakulteti v Zadru, doktoriral pa je leta 1975 z disertacijo Mesto Turgenjeva v razvoju slovenskega realizma. V letih od 1972 do 1980 je bil tajnik Slovenske matice in urednik njenih knjižnih izdaj, od 1981 do smrti pa ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Kot literarni zgodovinar je Barbarič raziskoval različna obdobja slovenske literature, obravnaval teoretična vprašanja literarne vede in delo nekaterih literarnih zgodovinarjev.
Študij na Madžarskem in povojna izpopolnjevanja v Budimpešti so ga oblikovali v enega najpomembnejših slovenskih hungaristov, med njegovim prevajalskim opusom pa izstopajo prevodi mladinske književnosti.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Mestna knjižnica Ljubljana.
